V vsaki družini vsak član prispeva s svojo energijo, ljubečo naklonjenostjo ter motivacijo za ustvarjanje primerne in spoštljive komunikacije, ki je temelj kakovostnih odnosov. Ključni elementi takšne dinamike so medsebojna ljubezen in naklonjenost. Družina naj bi bila prostor, kjer se oddahnemo od službenih in šolskih obveznosti, ter si napolnimo baterije s spokojem, ljubeznijo in zadovoljstvom.
Ali imate takšno družino? Takšno, kjer prevladuje pozitiven skupinski duh in kjer člani znajo spoštljivo reševati medsebojna nesoglasja? Tudi reševanje konfliktov je veščina, ki se je moramo naučiti, saj odrivanje nesoglasij pod plast zanikanja bolečine, razočaranja in neizrečenih potreb lahko privede do resnih težav. Omeniti je treba tudi očitke, ki lahko zastrupijo zaupanje in odnose.
Še posebej zapleteni postanejo odnosi, ko se srečata dva ločena partnerja, vsak s svojimi otroki iz prejšnjih zvez, ki želita ustvariti novo skupno življenje. Proces združevanja družin prinaša številne izzive, dileme, strahove in vprašanja.
Naraščajoče število sestavljenih družin
Glede na porast razvez je pričakovano, da se bo delež sestavljenih družin povečeval, saj ločeni starši pogosto iščejo nove zveze. Pomembno je, da se po ločitvi naučimo ključnih lekcij o partnerskih in starševskih odnosih, da ne bi ponavljali istih napak v novi zvezi. V procesu oblikovanja nove družine igrajo pomembno vlogo tudi bivši partnerji, ki so lahko ključni pri ohranjanju ustrezne komunikacije in stikov.
Če bivši partnerji otežujejo novo zvezo s škodljivimi izjavami ali poskusi odtujitve otrok, so izzivi še večji in lahko resno ogrozijo dinamiko nove družine.
Sodelovanje pri vzgoji otrok
V sestavljenih družinah je potrebno medsebojno čustveno in psihološko povezovanje, kar zahteva veliko razumevanja, potrpežljivosti in tolerance. Otroci se morajo naučiti prilagajati novim pravilom in hišnemu redu, saj niso več v središču pozornosti kot v prejšnjih odnosih. Prihaja do trkov interesov, mnenj in vzorcev iz preteklih zvez, kar je naraven del oblikovanja nove družine.
Pri vzgojnih dilemah, ki vključujejo ‘nestarša’, je priporočljivo, da se ti vzgojni ukrepi izvajajo v dogovoru s staršem otroka. Če otrok izrazi odpor s pripombo, da “nisi moj oče/mama,” je pomembno, da se starš z otrokom pogovori in mu pojasni, da ima novi partner pravico sodelovati pri vzgoji. Na ta način se novemu partnerju prizna aktivna vloga v družini.
Reševanje konfliktov in vzpostavljanje harmonije
Ko pridejo na svet skupni otroci novega para, je ključno, da se prejšnji otroci vključijo v nego in skrb za dojenčka. Pomembno je, da otrokom zagotovimo, da so še vedno ljubljeni in da je ljubezen starša neomejena in nedeljiva. S tem otrokom zagotovimo občutek varnosti in sprejetosti ter zmanjšamo tveganje za težavno vedenje, ki bi lahko porušilo družinsko ravnovesje.
Za ustvarjanje harmoničnih odnosov v sestavljenih družinah so odgovorni vsi člani. Vsak naj prispeva k doseganju dobrih vibracij.
