Hitrejše staranje možganov in znižanje inteligenčnega količnika sta le dve izmed mnogih posledic, ki jih lahko okužba s COVID-19 pusti na možganih.
Možganska megla
Ob pojavu COVIDa-19, je le-ta poleg težav z dihali prinesel tudi vrsto nenavadnih simptomov. Eden izmed najbolj skrivnostnih za strokovnjake in bolnike je t.i. “možganska megla”, ki zajema različne kognitivne težave, kot so težave s koncentracijo, pozabljivostjo in osredotočanjem.
Kljub temu, da so se simptomi bolezni z mutacijami virusa spreminjali, pa je možganska megla ostala stalnica, ki lahko prizadene obolele ne le v akutni fazi bolezni, ampak tudi tedne ali mesece po okrevanju.
Poleg tega lahko COVID-19 povzroči glavobole, kapi, težave s spanjem, ohromitev živcev, napade in duševne težave.
Znižanje inteligenčnega količnika
Nedavno je bila objavljena študija, ki je ocenila kognitivne sposobnosti, kot so spomin, načrtovanje in prostorsko razmišljanje, pri skoraj 113.000 ljudeh, ki so preboleli COVID-19. Udeleženci raziskave so pokazali pomembne pomanjkljivosti pri pomnjenju in izvajanju izvršilnih nalog, ne glede na sev virusa, s katerim so bili okuženi.
Študija je pokazala tudi povezanost okužbe s kognitivnim upadom, ki se odraža v znižanju inteligenčnega količnika (IQ) za tri točke pri tistih, ki so preboleli blago obliko bolezni, za šest točk pri tistih z dolgotrajnimi simptomi in za devet točk pri osebah, ki so bile zdravljene v enotah intenzivne nege. Ponovne okužbe pa so prispevale k dodatni izgubi IQ za dve točki.
Druga študija je zajela podatke več kot 100.000 drugih udeležencev, pri katerih so dokumentirali slabše delovanje spomina v različnih časovnih obdobjih do 36 mesecev po okužbi.
Pomembne študije o vplivu COVID-19 na zdravje možganov:
• Obsežne epidemiološke analize so pokazale, da COVID-19 povečuje tveganje za kognitivne pomanjkljivosti, kot so težave s spominom.
• Slikovne preiskave so po okužbi pokazale zmanjšanje prostornine možganov in spremembe v njihovi strukturi.
• Študije so pokazale dolgotrajno vnetje možganov in spremembe, primerljive s sedemletnim staranjem možganov pri osebah z blagimi do zmernimi oblikami COVID-19.
• Huda okužba lahko povzroči kognitivne primanjkljaje in druge poškodbe možganov, primerljive z 20-letnim staranjem.
• Virus lahko povzroči vnetje in poslabša regeneracijo možganskih celic tudi pri blagih oblikah okužbe.
• COVID-19 lahko poškoduje krvno-možgansko pregrado, kar vodi do možganske megle pri hospitaliziranih bolnikih.
• Analize kažejo, da okužba povečuje tveganje za razvoj nove demence pri starejših osebah.
Vse te študije opozarjajo, da COVID-19 predstavlja resno tveganje za zdravje možganov, tudi pri blažjih oblikah okužbe. Pomembno bo ugotoviti, kdo je najbolj ogrožen, in bolje razumeti vpliv na izobrazbo otrok, gospodarsko produktivnost odraslih ter epidemiologijo demence in Alzheimerjeve bolezni.
